Otrokom morajo starši omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Da bi dosegli ta namen, imajo pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj ter pravice in koristi svojih mladoletnih otrok.

Večina otrok se ob razvezi zakonske zveze dodeli materi, očetom se otroci dodelijo v primerih, ko mati iz socialnih ali zdravstvenih razlogov ni sposobna za varstvo in vzgojo otroka ali se mu sama odpove. Tako mati, kakor oče pa imata pravice in dolžnosti do svojih skupnih otrok.

Roditeljska pravica

Starši so kljub razvezi ob pomoči družbene skupnosti vzgojiti svoje otroke v delovne in poštene člane te skupnosti. Otrok mora za poln in skladen razvoj svoje osebnosti odraščati v okolju, ki je prežeto z Ljubeznijo, toplino in razumevanjem.

Varstvo, vzgoja in izobraževanje otrok po razvezi zakonske zveze staršev

Tako za varstvo, vzgojo, kakor šolanje otrok je pomembno, da starša izpolnjujeta tudi po razvezi zakonske zveze svoje dolžnosti in skrbita za otrokov fizični, moralni in intelektualni razvoj. Dolžna sta po svojih močeh skrbeti za šolanje kakor tudi za strokovno izobrazbo svojih otrok.

Glede na to, da večina otrok po razvezi staršev živi pri materi, je tudi večja obremenitev glede dolžnosti na njej. Njena skrb je nuditi otroku prebivališče, skrbeti za njegovo prehranjevanje, obleko, za zdravniški nadzor ter da ima neprestani nadzor nad njegovim gibanjem.

Poleg rednih obrokov in rednega spanja je potrebno otroku omogočiti tudi obiskovanje prijateljev in sorodnikov ter družbenih aktivnosti.

Vzgoja otroka pa ni lahka – še posebej, če vzgaja samo en starš. Mati kot ženska brez moža in brez očeta svojih otrok nosi veliko odgovornost, da izpolni vse dolžnosti in pravice, ki so v korist otrok. Z zavedanjem dolžnosti in pravic, ki jih ima do sebe in otroka ter veliko mero volje, Ljubezni in razumevanja ji bo to tudi uspelo.

Problemi, s katerimi se sooča partner, ko zapusti dom

Življenje se za moškega po razvezi zakonske zveze popolnoma spremeni. Sam gre spat, sam se zbudi, spremeni se mu ritem življenja. Zavest, da je ostal sam, kljub nerazumevanju v zakonski zvezi, ga lahko navdaja z občutkom krivde, nemoči in osamljenosti. Zaveda se, da je ostal čisto sam, da mu je razveza zakonske zveze odvzela tudi tisto, kar je imel in ima najraje – otroke.

Dolžnosti očeta

Oče se mora zavedati, da je razveza zakonske zveze konec partnerske zveze, ne pa tudi starševstva. Oče mora biti prisoten v otrokovem življenju. Če oče razume, da mora v korist otroka spoštovati nekatera načela, lahko pripomore k zdravemu otrokovemu osebnostnemu razvoju, sodeluje pri njegovi vzgoji in skrbi za njegovo šolanje. Pri tem je pomembna moralna in materialna podpora.

Pravica za ohranitev stikov

Če je otrok po razvezi zakonske zvez dodeljen materi, je logično, da je dolžnost matere, da omogoči srečanje oz. stik (obisk ali počitnice) otroka z bivšim partnerjem, otrokovim očetom. Snidenja mati ne sme onemogočiti, čeprav se tudi to v praksi dogaja.

Roditelj, pri katerem po razvezi zakonske zveze otrok ne živi ima pravico, do osebnih stikov z njim, razen, če mu je ta pravica s sodno odločbo odvzeta. Če pa roditelju pravica do stikov ni bila odvzeta, mu je nihče ne sme odvzeti. Pogosto tega ne upošteva zlasti roditelj, pri katerem otrok živi, ker se ima za imetnika in izvrševalca roditeljske pravice in si kot taak lasti pravico do presoje, ali bo stike dovolil ali ne.

Neizvajanje rednih stikov so navadno posledica napetih medsebojnih odnosov med staršema. Če se roditelja o načinu izvrševanja stikov ne moreta sporazumeti, odloči o tem center za socialno delo.

Namen osebnih stikov je v tem, da otrok ohrani občutek povezanosti z roditeljem, občutek medsebojne pripadnosti in da lahko roditelj, ki mu otrok ni bil dodeljen, vpliva na otrokovo vzgojo.

Preživnina

Po razvezi zakonske zveze je roditelj, pri katerem otrok ne živi, dolžan prispevati za preživljanje svojega otroka znesek denarja, o višini katereg se bosta roditelja sporazumela.

Preživnina se določuje glede na višino dohodka zavezanca in števila njunih skupnih otrok. Če ne pride do dogovora o dolžnosti in višini preživnine, lahko roditelj pri katerem otrok živi – upravičenec, ki ima pravico do preživnine – iz pomembnih razlogov s tožbo pri sodišču zahteva, da se mu plačuje preživnina v denarju. Valorizacija preživnine se uskljajuje z gibanjem življenjskih stroškov in plač.

Način izplačevanja preživnine je lahko sodno določen, lahko pa se zavezanes in upravičenec medsebojno dogovorita. Preživnina se izplačuje enkrat mesečno. Otrok se ne more odpovedati pravici do preživnine. Tašna odpoved ne bi imela pravnega učinka in tudi starši ne morejo biti oproščeni svoje dolžnosti preživljanja, preneha se lahko samo s smrtjo staršev in ne preide na dediče.

Če je dolžnost matere, da mora omogočiti stik otroka z očetom in je to očetova pravica, je dolžnost očeta, da izplačuje preživnino in pravica matere, da v otrokovem imenu z njo ustrezno razpolaga.