»Če zasledujemo zakonsko življenje ne le skozi čas ali zgodovinsko (v podolžnem prerezu), ampak tudi skozi prostor ali zemljepisno (v prečnem prerezu), vidimo povsod in v vseh časih, da so možje izbirali žene pretežno po družbenem položaju, pripadnosti k določeni družbeni plasti (razredu, rodu, stanu, poklicu ipd.), ne pa po lastnem osebnem nagnjenju zaradi »Ljubezni« (Trstenjak A.).

Tako zakon ni pomenil prvenstveno osebnega odnosa in ljubezni med možem in ženo, ampak je predstavljal vmesni člen med družino in družbo. Z družbenimi razmerami so se spreminjali tudi običaji.

»Doba, ki bi morala biti polna pričakovanja, veselega upanja in vere v bodočnost in življenje, doba, ki jo preživi dekle v pričakovanju poroke in zakonske zveze, je pomenila nekdaj začetek ponižanja – čeprav se ženska tega najbrž ni zavedala« (Vode A.).Danes se je položaj ženske spremenil. Enakovredno, z odprtimi očmi stopa v zakonsko zvezo. Današnje dekle si želi zakonsko zvezo, ki bo temeljila na drugačnih merilih. Želi si medsebojnega razumevanja, enakopravnosti in predvsem Ljubezni. Moža vidi v novi luči, drugačnega, ki mu lahko zaupa. Če bi danes vprašali zakonske partnerje, zakaj so se odločili za zakonsko zvezo, bi dobili celo vrsto različnih odgovorov. Spremenilo se je res veliko od starih časov pa do danes, a bistvo je ostalo isto; večno hrepenenje človeškega srca po sreči.

Kljubovanje staršev

To vrsto vedenja srečujemo v glavnem med takimi mladostniki, katerim dobronamerni starši odsvetujejo ali preprečujejo poroko. Lahko bi rekli, da se tu bije bitka za premoč. Starši vztrajajo pri tem, da imajo več moči kakor otroci in otroci dokazujejo, da so oni močnejši od staršev. Poročijo se, ne zato, ker jih je njihov bodoči partner tako prevzel, ampak zato, da bi staršem kljubovali, da bi se pred njimi izkazali ali da bi jih ponižali.

Pobeg iz nesrečnega doma

Tudi to je eden izmed pogostejših razlogov za skelnitev zakonske zveze, če je mladostnik deležen dolga leta le zmerjanja, če je prisoten neprestanim prepirom v družini ali morda celo pretepom, če v družini vlada alkoholizem ali odvisnost od mamil, je samoumevno, da želi tak »dom« čim prej zapustiti. Možnosti za to pa so lahko različne. Ena izmed njih je, da si čimprej poišče zaposlitev in se tako osamosvoji ali pa se naveže na nekoga, ki ga ljuvi in mu ponuja boljše življenje. Tak hiter beg iz nesrečnega doma pa nikakor ni pameten, saj če leta in leta živiš z nevrotičnimi starši, pusti to globoke posledice v njem. Postane preobčutljiv, zagrenjen, zbegan. Zato si mora prej poiskati bolj zdravo, mirno okolje, da se umiri, bodisi poišče strokovno pomoč in šele nato naj razmišlja o zakonski zvezi.

Kjer je na poti otrok

Rekli bi lahko, da gre za »bolezen« današnje sodobne civilizacije. Številni mladi pari so postavljeni tako pred važno odločitev, kateri so le malokdaj kos. Odločiti se je potrebno o tem, kaj storiti z otrokom, kakšna bo nadaljna zveza med fantom in dekletom ali stopiti v zakonsko zvezo? Možne so različne rešitve. Žal se mnoga dekleta, včasih tudi pod pritiskom okolice odločijo za splav, druge so prisiljene stopiti v zakon, nekatere prevzamejo vso odgovornost nase in se odločijo za "življenje", s tem pa največkrat tudi za to, da bodo morale za vzgojo in preskrbljenost otroka poskrbeti same.

Strah, da bi ostali samski

Ta strah je lahko prisoten tako pri starših, kakor mladostnikih. Tudi starši pogosto silijo otroke v zgodnji zakon, predvsem iz strahu, da se njihovi otrovi nikoli ne bodo poročili. Ne zavedajo se, da to, da nisi poročen, ni nič takega, česar bi se moral človek bati ali celo sramovati. Pri mladih pa se ta strah pojavlja predvsem pri tistih, ki prekinejo šolanje ali ga končajo. Do zakonskih zvez iz strahu pred samskim stanom prihaja tudi, ko se razbije stara klapa in tisti, ki še ostanejo, pohitijo pred oltar, da se ne bi počutili zapostavljene.

Iz razočaranja

Gre za enega najbolj nevrotičnih razlogov za zakon, saj s tem, ko sklenemo zakonsko zvezo iz razočaranja, skušamo kljubovati osebi, ki nas je zavrnila ali pa hočemo s tem dokazati, da smo še vedno želeni in vredni Ljubezni svojega bodočega partnerja. Tako partnerja uporabi za sredstvo maščevanja. Jasno je, da takšna zakonska zveza ne more uspeti, saj zakonec, ki je bil prej zavrnjen, živi tudi v zakonu v senci dvomov vase in v senci bridkosti zaradi zavrnitve.

Zakonska zveza kot sredstvo za dosego določenega cilja

Pri tem mislim predvsem na tiste, ki sklepajo zakonsko zvezo zaradi denarja, hiše, avtomobila, zemljišča, skratka materialnih dobrin. Zakonska zveza bi jim lahko omogočila bolj lagodno življenje z manj napora, skrbi. Nekateri o tem mislijo takole; vsesplošno priznana resnica je, da samski moški s čednim premoženjem potrebuje ženo. K temu bi lahko prišteli tudi tiste, ki sklepajo zakonsko zvezo zato, da si uredijo svoje spolno življenje.

Zakonska zveza zaradi in iz Ljubezni

Splošno mnenje je, da sta temelj »srečne« zakonske zveze Ljubezen in zaupanje. Zakonska zveza ni postavljena le za posredovanje življenja potomstvu, potrebna je medsebojna Ljubezen zakoncev, ki mora napredovati, dozorevati in ohranjati svojo vrednost. Pogoj za srečno zakonsko zvezo je tudi poznavanje svojih lastnih potreb ter posluh za potrebe partnerja, sposobnost in pripravljenost za učinkovit pogovor, nekaj osebnih žrtev, pripravljenost na kompromise, prilagajanje in zaupanje.

Vendar ostaja dvojnost med zakonsko zvezo ter Ljubeznijo in se vije napetost med njima. Ljubezen vse prenaša, a vendar še ne napravi zakona. Vsi vemo, da je zakonska zveza, ki je nastala izključno iz Ljubezni, lahko zelo nespametna, nepremišljena, protirazumska in da se pogosto slabo in nesrečno konča.

V dobri zakonski zvezi zakonca nista samo zaljubljena,

ne gledata le eden na drugega, temveč gledata skupno v isto smer.

Le tako lahko premagujeta vsa nasprotja, ovire,

ki so jima postavljene na novi zahtevni poti.

Osebna Ljubezen, prepuščena sama sebi, je preslabotna,

da bi premagala krize zakonskega življenja,

zato je cilj sodobnega človeka preseči Ljubezen

in z razumom iskati pot v lepše zakonsko življenje.