Pri nas obstajata v glavnem dve načeli določanja razveznih razlogov: sistem omajanosti zakonskega razmerja in nevzdržnost zakonske zveze. Uvedena pa je tudi sporazumna razveza. Vendar morata pri razvezi zakonske zveze po tožbi enega ali obeh zakoncev eden ali oba dokazati nastalo posledico – nevzdržnost njune zakonske zveze in dokazati vzroke, ki so povzročili to nevzdržnost. To pomeni, da mora obstajati povezava med dejstvom in vzrokom ter nevzdržnostjo zakonske zveze kot nastalo posledico.

Le kaj ljudi vzpodbudi, da se odločijo za razvezo zakonske zveze? Je to alkoholizem enega od partnerjev? Je to nezvestoba? Na prvi pogled se zdi, da je navaden razlog za razvezo zakonske zveze v večini primerov en sam, enak. To je nevzdržnost nadaljnjega skupnega življenja.

Razveza zaradi alkoholizma

»Ko si je človek in z njim vred naša družba izvolil sožitje z alkoholom, si je nehote naprtil posledice tega sožitja« (Ziherl). Človek, ki je odvisen od alkohola si pridobi svoj način življenja in ko sledi tej poti, vse bolj tone v pogubo. Samosvoj slog življenja človeka, ki je odvisen od alkohola, pa prinaša še eno tegobo. Odvisni od alkohola izgubljajo svojo individualnost, se osebnostno spreminjajo, zanima jih le še alkohol, pitje in pivska družba. Velikokrat so razočaranja in težave v zakonski zvezi pogost povod, da šibki in psihično neodporni ljudje posegajo po alkoholu.

»Zdi se, kot da je alkohol v možganih odvisnbega od alkohola stopil marsikaj, kar je v človekovi duši lepega« (Ziherl). Takšna podoba pa je dovolj odbijajoča, da se poslabšajo odnosi v zakonski zvezi. Človek odvisen od alkohola, pretrga komuniciranje (besedno, čustveno in spolno) s partnerjem, kar vodi v smrt partnerskega odnosa – razvezo zakonske zveze.

Razveza zaradi družinskega nasilja

Vsak zakonski prepir pušča za seboj neopazno brazdo na nežnem tkivu zakonske zveze. Če prihaja med zakoncema do prepira, ga je potrebno rešiti po mirni poti in ne s kričanjem ali uveljavljanjem argumentov, ki so sad trenutnega afekta. Kljub nesoglasju, jezi pa ne more nič opravičiti grobosti ali nasilja do zakonskega partnerja. Četudi partnerka s svojim vedenjem spravlja partnerja iz čustvenega ravnotežja, to ne mora biti povod za fizično obračunavanje. Podobno kot prepir ima tudi termin agresija ali nasilje negativen, destruktiven prizvok. Po mnenju strokovnjakov je agresija vedno in samo posledica frustracije.

In nasilje v zakonskih zvezah, katerih žrtve so največkrat ženske in otroci, je področje, o katerem je najtežje govoriti in pisati. Nasilje v zakonskih zvezah obstaja od nekdaj, le ljudje, še zlasti ženske, ki imajo danes več možnosti, da ga razkrijejo. Nasilje nad ženskami je velika ovira za doseganje razumevanja v zakonski zvezi. Med partnerja se kaj kmalu po nasilnih izbruhih vrne stena hladu, nezaupanje in sovraštvo. Ljubezen postopoma zamrzne. Kaj kmalu postane jasno, da si človeka, ki se vedno bolj sovražita vse manj želita spolnosti. In prav tu nemalokrat partner postaja nasilen in grob. Kmalu pride obdobje, v katerem se mora žena sprijazniti z resnico, da partner ni takšen, kot je bil videti v začetni slepi zaljubljenosti. Žal vse bolj prihajajo na dan pogosto boleče izkušnje, ki lepega dne dozorijo in vodijo v razvezo zakonske zveze.

»Tako alkoholizem kot fizično nasilje sta izraza bolečine in frustracij človeka, ujetega v zakon, ki tiči na mrtvi točki in ne daje zadovoljstva. Takšni vedenjski vzorci pa potrjujejo, da velikim pričakovanjem lahko sledijo tudi velika razočaranja« (Kirk).

Razveza zaradi čustvene odtujitve

Moški in ženska konflikte v zakonski zvezi rešujeta popolnoma različno in če tega ne razumeta je zakonska zveza ogrožena. Ženska se bojuje, medtem ko moški čustva težje izrazi z besedami, zato zbeži. Ženske v večini primerov iščejo duševno zadovoljstvo, moški pa vidne in otipljive rezultate. Šele v zakonski zvezi partnerja ugotovita, da je eden od njiju bodisi dolgočasen, ima drugačne cilje in želje in je nenazadnje čustveno reven človek. Nekateri odkrijejo, da je partner preveč vdan delu in svojemu poklicu ali žena svojim otrokom in gospodinjstvu. Kmalu ugotovita, da eden ali drugi nima nikakršnega posluha, da bi čustveno doživljal svet. Življenje s partnerjem postane pusto in dolgočasno.

Razveza zaradi neuspešne zakonske komunikacije

Zakonska zveza vsebuje interakcijo pozitivnih in negativnih informacij. Brez teh ne more obstajati kvalitetni odnos, se ne more razvijati in ni več v skladu z novimi in spremenjenimi potrebami partnerjev. Odnos med partnerjema postane vse bolj odbijajoč in dolgočasen. Če zakonca ne ugotovita, katere besede lahko uporabljata ob morebitnih razhajanjih in konfliktih, ne moreta obdržati medsebojnega razumevanja in uspešne zakonske zveze. Tako lahko razvezo zakonske zveze obravnavamo tudi kot posledico neuspešne zakonske komunikacije. Žal pa je razveza zakonske zveze le poskus, ne pa tudi dokončna prekinitev komunikacije med zakonskima partnerjema. Pogosto še naprej komunicirata, vendar na drugačen način.

Sporazumna razveza zakonske zveze

S sporazumno razvezo je zakoncema dovoljeno, da se rešita zakonske zveze na prijateljski in dostojanstven način. Če zakonca ugotovita, da ne želita več graditi in obnavljati zakonske zveze, se lahko sporazumno dogovorita in odločita za razvezo zakonske zveze. Pri tem jima ni potrebno utemeljevati vzrokov za njuno odločitev in sodišče jih tudi ne ugotavlja. Kljub sporazumnemu dogovoru razveza zakonske zveze ni popolnoma svobodna, temveč je omejena z določenimi pogoji. Ti pogoji so v zakonu posebej našteti in morajo biti izpolnjeni, če se želita zakonca sporazumno razvezati.

Zakonca se morata predhodno dogovoriti (ZZZDR):

-         o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok,

-         o delitvi skupnega premoženja,

-         o preživljanju nepreskrbljenega zakonca,

-         kdo od njiju bo imetnik stanovanjske pravice.

Z obveznostjo sporazumov glede naštetih navedb zakonca dokazujeta, da sta bila zrela za sporazumno razvezo zakonske zveze in s tem za dostojno prenehanje zakonske zveze.

Sodišče je pri sporazumni razvezi dolžno presoditi vsebino samega sporazuma in pri tem ugotoviti, ali je sporazum dejansko v korist otrok ter je dolžno zahtevati mnenje pristojnega centra za socialno delo. Če sodišče ugotovi, da s sporazumom zakoncev za varstvo, vzgojo in preživljanje njunih otrok ni primerno preskrbljeno, mora zakonca o tem obvestiti in poučiti. Zakonca morata sporazum ustrezno spremeniti, sicer sodišče predlog za sporazumno razvezo zavrne. Če zakonca sporazumno ne rešita razmerja razvezujočih se zakoncev do otrok, ne moremo govoriti o sporazumni razvezi.