V ozadju naših besed, misli in dejanj so čustva, ki jim je človekov razvoj dodelil osrednje mesto v človekovi duši. Čustva so najgloblji občutki, strasti in hrepenenja; so naši modri upravitelji. Prepustimo se jim takrat, kadar se znajdemo v zadregi ali pomembnimi nalogami, katerih reševanje ne moremo prepustiti samo razumu.

 Vsakdo nosi globoko v sebi skriti svet čustev. Lahko bi ga poimenovali tudi svet učiteljev. Ti nas poučujejo predvsem preko izkušenj trpljenja in radosti. Trpljenje in radost nas motivirata, da se spreminjamo. S tem namenom prepoznavamo lastna čustva in čustva drugih, motiviramo samega sebe in obvladujemo čustva v nas samih ter v odnosih z drugimi in postajamo čustveno pismeni.

Razmišljam o poslednjih trenutkih zakonskega para, Marini in Tomažu, ki sta bila z vsem srcem predana svoji hčerki Andreji, ki je bila zaradi možganske paralize prikovana na invalidski voziček. Družina se je z avtom peljala z obiska pri prijateljih. Pravkar so se peljali čez most in naenkrat so čelno trčili z nasproti vozečim avtomobilom, ki je prehiteval. Avto je po trčenju zgrmel z mostu v reko. Zakonca sta najprej pomislila na hčerko in storila sta vse, da bi jo rešila iz potapljajočega se avta, ki ga je voda vedno hitreje zalivala. Uspelo jima je Andrejo zriniti skozi, sama pa sta takrat, ko je avto izginil pod vodo, potonila.

Zgodba o Andreji in njenih junaških starših pripoveduje o primeru žrtvovanja staršev za svoje potomstvo. Takšno žrtvovanje staršev se je skozi zgodovino človeštva neštetokrat ponavljalo. Ker je služilo ohranjanju vrste, se je z geni prenašalo v naslednje generacije. S stališča staršev, ki se v takšnih kritičnih trenutkih odločijo sebi v pogubo, takšnim dejanjem botruje ljubezen. To pomeni, da nas čustva, torej najgloblji občutki, strasti in hrepenenja, spodbudijo k dejanjem, zaradi katerih se človeška vrsta ohranja iz roda v rod.

V ozadju naših besed, misli in dejanj so torej čustva, ki jim je človekov razvoj dodelil osrednje mesto v človekovi duši. Zakaj pa prav čustvom pripada tako pomembno mesto? Čustva so najgloblji občutki, strasti in hrepenenja, so naši modri upravitelji. Zato se čustvom prepustimo takrat, kadar se znajdemo v zadregi ali pred preveč pomembnimi nalogami, da bi se prepustili samo razumu. Te okoliščine so npr. nevarnost, boleča izguba, vztrajno stremljenje k cilju, navezanost na prijatelja, ustvarjenje družine ipd. Vsako čustvo je vedno pripravljeno na ustrezno delovanje z namenom, da bi nas usmerilo na pravo pot. Čustva so spodbude k dejavnosti; so trenutni načrti za ravnanje v življenju. Zato pravimo, da nas vodijo k dejanjem.

Čustva nam dajejo tudi pomembne podatke o tem, kako (zavestno in nezavedno) razmišljamo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Veliko nam povedo tudi o naših najglobljih ciljih in vrednotah ter o našem življenjskem smislu. Prav tako nam nudijo tudi možnost, da na novo pregledamo in popravimo preteklost, damo življenjsko moč sedanjosti in preusmerimo prihodnost.

Vpliv čustev je večplasten, saj zaznamujejo ključna področja našega bivanja. Zato v nadaljevanju predstavljamo kako vplivajo čustva na naše zdravje, vedenje, medsebojne odnose in učenje.

Zdravje

Čustva zaznamujejo naše zdravje, saj so možgani in živčni sistem povezani z imunskim sistemom, zaradi česar si neprestano pošiljata sporočila. Zato lahko trdimo, da čustva vplivajo na naše zdravje. To podkrepljujejo tudi naslednji primeri:

-   Če zatiramo ali omejujemo čustva, se naša odpornost zmanjšuje. S skrivanjem svojih čustev ali izogibanju pogovoru o doživetih čustvenih  pretresih, se torej izpostavljamo tveganju, da zbolimo.

-    Jeza, kakor tudi druga negativna čustva, imajo na telo podobne negativne učinke kot npr. kajenje.

-    Prehladi in okužbe zgornjih dihalnih organov lahko nastopijo zaradi čustvenih pretresov.

-    Izpolnjeni medosebni odnosi so zdravilo, saj povečujejo odpornost imunskega sistema, krajšajo čas okrevanja in podaljšujejo življenje.

Vedenje

Nasilje, samomori, izbruhi jeze, nezaželene nosečnosti, zasvojenost idr govorijo o neobvladanih čustvih. Da bi spremenili naše vedenje, moramo razviti naše čustvene spretnosti. To pa pomeni, da najprej moramo razviti visoko stopnjo samozavedanja (prepoznavanje svojega notranjega doživljanja), nadaljevati z učenjem obvladovanja naših čustev in s samomotiviranjem. Ko razvijemo prej navedene osebnostne spretnosti, začnemo pri sebi razvijati družbene spretnosti. To pomeni, da si prizadevamo prepoznati čustva in občutke drugih in se nanje primerno odzivati.

Medsebojni odnosi

Če nismo sposobni prepoznati ali izraziti čustev, pogosto doživljamo frustracije. Prav iz tega vzroka pogosto nismo sposobni dojemati in razumeti dogajanja okrog sebe. Zato se okolici zdimo »čudni«, zaradi česar se drugi se ob nas neprijetno počutijo. Kadar ne vemo izgrajevati medsebojnih odnosov, se nam dogaja, da pogosto napačno razumemo kak pogled ali izjavo in se na to neprimerno odzovemo. Poleg tega nismo sposobni izraziti, da smo negotovi ali pa ne znamo predstaviti svojih kot tudi namenov drugih. Zato tudi ni neobičajno, da se zato nismo sposobni vživeti v čustva drugih in se ne zavedamo, kako naše ravnanje vpliva na druge.

Tisti, ki so obvladajo svoja čustva, imajo dobre odnose z drugimi ljudmi, katere so sposobni tudi razumeti. Zavedajo se, da morajo v odnosih z drugimi ravnati prožno, spretno in odgovorno, obenem pa jim ni potrebno žrtvovati svojih vrednot in potreb. Takšni ljudje vedo, kdaj je nekaj primerno tako za njih same kot tudi za druge ljudi. Sposobni so pridobiti pomoč ali nekoga, ki jim takrat, ko to potrebujejo, prisluhne.

Učenje

Večina šolarjev (osnovno- in srednješolcev) in študentov, ki jih vsak dan kalijo šolski oz. študijski neuspehi, nima razvitega enega ali več delov čustvene inteligence. Raziskave so pokazale, da čustvene spretnosti zagotavljajo boljše akademske dosežke. To pa zato, ker inteligenčni kvocient prispeva k življenjskemu uspehu 20%, ostalih 80% odpade na druge dejavnike, predvsem na čustveno inteligenco. Zato vsak, ki je čustveno spreten, ima povečano željo po učenju in dosežkih, poleg tega jih k doseganju ciljev žene navdušenje, radovednost, ponos, kot gonilo motivacije.

In zakaj poudarjamo čustva, njihov vpliv in posledično čustveno inteligentnost? Zato ker ljudje, ki znajo ravnati s svojimi čustvi in prepoznavajo čustva drugih ter se nanje primerno odzivajo, imajo prednost na vseh življenjskih področjih; pri delu, v šoli, v družini itn. To pomeni, da imajo torej več možnosti za srečno in produktivno življenje in posledično za osebni in poklicni uspeh.