Cilj vsakega človeka in vsakega zaposlenega je sreča. Temelj te pa lahko iščemo tudi v psihičnem dobrem počutju kot psihološkem konceptu, ki vključuje subjektivno dobro počutje, psihološko dobro počutje in samodeterminacijo.

Zakaj izpostavljamo psihično dobro počutje? Zakaj se naj z njim ukvarjajo tudi organizacije? Zato, ker je temelj ustvarjalnosti in sodelovanja ljudi. Zato, ker iz nje izvira povečana motivacija, večja pripadnost in samoiniciativnost. Psihično dobro počutje zmanjšuje število storjenih napak, zlomov in poškodb. Zmanjšuje potrebe po zdravljenju zaradi zmanjšanja odvisnosti. Prav tako pa tudi preprečuje stavke. Vse to je tako za organizacije kot tudi za družbo nasploh zelo drago.

Sodobni pristopi k upravljanju človeških virov v slovenskih organizacijah postajajo vedno bolj celoviti. Zato se posvečajo tudi zagotavljanju psihičnega dobrega počutja, s čimer postaja psihično dobro počutje tema politike vodenja. Z namenom analizirati stanje psihičnega dobrega počutja pri zaposlenih in podati predlog za njegovo krepitev, je raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo sodelavci Ekonomsko-poslovne fakultete, Univerze v Mariboru in Inštituta za družbeno odgovornost (IRDO) razvila poseben instrument za merjenje. Z omenjenim instrumentom bo raziskovalna skupina začela jeseni 2010 raziskovati psihično dobro počutje zaposlenih v Republiki Sloveniji. Merjenje in analiziranje dobljenih rezultatov poteka v okviru temeljnega raziskovalnega projekta, ki ga zaradi pričakovanih rezultatov financira ARRS.

Pričakovani rezultati raziskovalnega projekta bodo bistveno obogatili sposobnost podjetij v tranzicijskih družbah, npr. v Sloveniji, da čim bolj pospešeno postanejo inovativna podjetja. Ta lastnost bi se potem po multiplikativnem učinku vpliva podjetij na druge organizacije lahko razširila, tako da bi npr. v Sloveniji nastala inovativna družba dovolj pospešeno, da bi izšla iz sedanje krize z bistveno manj hudimi posledicami kot sicer. Merjenje in merilno spoznana stanja in trendi so pač podlaga za smiselno ukrepanje. Le-to  sedaj le izjemoma povezuje poslovne in širše ekonomske uspehe z ustvarjalnostjo širših krogov sodelavcev (kar bi zaposleni morali in mogli postati), še manj pa z njihovim dobrim počutjem, ki je med bistvenimi pogoji, da se njihova naravna in priučena ustvarjalnost uporabita v korist 'njihovega' podjetja in širše skupnosti, ne le za oteževanje (v obliki spretnega izmikanja, omejevanja na delo po prejetih ukazih in nič več ipd.) delovanja podjetja/organizacije, in v korist njih samih v prostem času.