Sanja se je poškodovala in ta poškodba jo je pripeljala do operacije in mirovanja. V svoji osami je čutila potrebo po kontaktu s svojo dobro prijateljico Tanjo. Posebej zato, ker ji je že pred časom, po tem ko se je poškodovala, pošiljala sms, pa nanj ni dobila nobenega odgovora. Zato se je odločila, da se ji oglasi preko elektronskega sporočila.

Tanja odgovarja Sanji na njeno elektronsko sporočilo takole: Ravno sem mislila nate, pa dobim tvoje elektronsko sporočilo. Tvojega sms-a nisem dobila in nisem vedela kaj se s teboj dogaja. Prepričana sem bila, da si dobro, in delaš in da je skratka vse dobro. Zelo mi je žal, da si se poškodovala. Ta poškodba te je sedaj prisilila, da miruješ več kot bi si sama želela. Zavedati se moraš, da je to odlična priložnost, da se umiriš in zares premisliš o sebi. Premisliš o tem kako in kaj naprej. Jaz bi na tvojem mestu počivala (fizično) vendar bi v srcu in mislih naredila bilanco za nazaj in opredelila KAJ si JAZ želim za vnaprej. Če čutiš, da nimaš prave energije za tisto o čemer si sanjala ali za tisto kar bi morala početi – nič hudega, to samo pomeni, da sedaj ni čas za to temveč za druge stvari. Če te poškodba ovira pri fizični mobilnosti, ti to sporoča, da ni čas za skakanje temveč za mirovanje.

Samo za hip pomisli na to, da si dovoliš (mogoče prvič v življenju), da samo preprosto SI, da DIHAŠ in se zavedaš svojega dihanja, da opazuješ svoje telo, kaj se v njem dogaja, kaj je okoli tebe, kaj vidiš in slišiš skozi okno. Poskušaj v svojem UMU doseči stanje tišine, vsaj za 10 sekund tišine, v kateri nič ne misliš, nič ne premišljuješ, nič ne »melješ« temveč samo SI. Si kdaj občutila to? Jaz to že leta delam (temu pravimo v meditacijo). Ti trenutki tišine so zame najdragocenejši momenti dneva in si jih privoščim kadar koli lahko. Pri tem je zgolj pomembno, da me zunanje stvari ne zmotijo: zvonjenje telefonov, drugi ljudje in njihove zahteve ipd.

Ko si boš večkrat dovolila samo BITI in SAMO DIHATI, boš naenkrat občutila nekaj edinstvenega. Kmalu boš spoznala, da ne potrebuješ družbo drugih ljudi, ker si odkrila samo sebe, končno slišala svoj notranji glas. Pa to niti ni »glas« to je bolj tišina, ki ji sledi eksplozija radosti in silne radostne energije, ki jo začutiš v jedru svojega bitja. Takrat boš ugotovila, da najbolj dragoceno osebo v svojem življenju še nisi srečala. In ta najdragocenejša oseba ni nihče drug kot TI sama. Pogumno se srečaj sama s seboj, dovoli si mirovati in prvič v življenju slišati tihi glas notranje moči in radosti. To te bo tako okrepilo, da boš kar naenkrat vedela kaj naj počneš, česa naj ne počneš, kam naj pelješ svoje življenje in kaj je zate resnično pomembno. Pa res ZATE, ne za tvojo okolico, otroke, moža, službo in še bi lahko naštevali.

Takšen trenutek običajno sledi kakšni težji življenjski preizkušnji, ki nas prisili k mirovanju. Pri tem ni mišljeno fizično mirovanje, ampak tisto drugo »mirovanje«, ki nas »prisili« k srečanju s samim seboj. Človek ima občutek, da velika večina ljudi v resnici celo življenje porabi za to, da beži od samega sebe in se ukvarja s kopico drugih reči, samo da ne bi prišla v stik s samim seboj – kot da se tega bojimo in nam že misel na to povzroča nelagodje. V resnici pa je to najlepši moment življenja, ko se končno srečaš, si pogledaš v svoje oči in srce in se začneš spoznavati. Spoznavaš svojo moč, svojo silno velikost, razsežnosti svojega bitja, ki je brezmejno. Ugotoviš, da imaš nepretrgan tok energije v sebi, ki te vedno pelje v pravo smer, če se ji prepustiš in ti vedno nakaže in pripelje okoliščine za tvojo PRAVO pot.

Mogoče boš ugotovila kaj te zanima na vseh plateh tvojega življenja, mogoče boš ugotovila če si kaj želiš opustiti in kaj je to.

Mogoče boš ugotovila, da ne želiš več živeti z nekaterimi ljudmi (mož, prijatelji, ipd.) ali prav nasprotno: da želiš okrepiti določene vezi in jih postaviti na drugo raven.

Mogoče boš ugotovila, da imaš določene skrite želje; od tega kaj bi počela, kam bi šla, kaj bi se naučila, na katerih področjih bi se izpopolnila; ali ravno obratno: da nekaj kar počneš, sploh ne želiš in da pravzaprav ni razloga da nadaljuješ s tem...

Bodi pripravljena na presenečenja!

Bodi pripravljena na (od zunaj gledano) brezdelje in popolno »lenobo«, ki te bo (ko bo prišel pravi čas) pognala v pravo smer in boš postala prav neverjetno delovna.

Bodi pripravljena, da boš odkrila notranja hrepenenja, želje, talente, ki si jih celo življenje skrivala ali potiskala – sedaj se bodo pokazali in ti nakazali poti razvoja.

Ti sedaj ne potrebuješ nikogar: ne pravih ne nepravih ljudi, ti sedaj imaš enkratno priložnost (ker si fizično ne-mobilna, ker si na bolniški, ker te bo družina v tvoji začasni »invalidnosti« malo pustila pri miru in ne bo od tebe zahtevala tako veliko, kot prej) srečati SEBE.

Izkoristi to priložnost in si vzemi čas za srečanje s seboj. Umiri se in se srečaj sama s seboj! To je prečudovita izkušnja, ki te bo preobrazila in ti pomagala, da v prihodnje izbereš resnično prave poti zase in svojo dušo!

Sicer, draga moja, prečudovita prijateljica: bodi dobro! Sanjaj svoje sanje in ... uresničile se bodo.

Ko se srečava, ti bom zaupala spoznanja iz izobraževanja, ki sem se ga udeležila. Predvsem pa so nas tam učili, da naše misli vplivajo na strukturo naših možganov in se nam v resnici na koncu zgodi tisto, kar pričakujemo!

Objemam te v mislih in ti pošiljam bleščeč, topel žarek dobre energije, dobrih misli in Ljubezni!

Takšen trenutek si lahko mi privoščimo kadarkoli. Ni nam potrebno, da nas k temu prisili življenje. Prej se moramo ustaviti in se zamisliti. Mogoče je pravi čas prav ta, prihajajoči decembrski čas. Prepustimo se mu in naužijmo se predvsem sebe, ker bomo potem lahko spet del drugih.

Simona Šarotar Žižek, Vesna Laissani in Maja Vukasović Žontar