Stres lahko opredelimo kot kompleksen vzorec čustvenih stanj, psiholoških odzivov in s tem povezanih misli, ki nastane kot odgovor na zunanje zahteve. Te zahteve, ki izhajajo iz okolja, označimo kot stresorje. Primeri stresorjev so, na primer, odnosi s partnerjem in otroki, odnosi med sodelavci, družbene odgovornosti, zahteve delovnih nalog in druge.

Če bo dejavnik iz okolja imel značaj stresorja, je odvisno od posameznika in njegove interpretacije, kaj se mu dogaja. Stres se pojavi pri njem takrat, ko zazna, da je situacija, s katero se sooča, zanj nevarna, in da ne more obvladati morebitne nevarnosti ali zahtev. V primeru dolgotrajne izpostavljenosti stresu, pride pri posamezniku do prekomernega odziva, ki se izraža na fizični, vedenjski ali psihološki ravni. Takšni odzivi lahko privedejo do škodljivih posledic v obliki bolezni, čustvenih težav in manj kakovostne izvedbe dela.

Poglejmo, kako se pojavi stres, na dveh primerih. Študentka Nina se je prijavila na preizkus znanja iz predmeta Management kadrov pri profesorju Drago Horvatu, ki ga je pred tem že tri krat neuspešno opravljala. Ker je bila pri zadnjih dveh opravljanjih tega preizkusa znanja povsem prepričana v svoje ustrezno znanje iz tega predmeta, vendar pa je kljub temu bil rezultat negativna ocena, je Nina zaznala nov pristop k izpitu kot situacijo, na katero ne more vplivati. Takšna zaznava je pri njej povzročila stres, ki se ji je izražal v obliki glavobola in nespečnosti od časa, ko se je prijavila na preizkus, pa do dne, ko je bila seznanjena z oceno.

Drug primer stresa je povezan z našim potovanjem v Avstralijo pred nekaj leti. Manjša skupina se nas je sredi meseca julija udeležila konference v manjšem obmorskem mestu na jugu tega kontinenta. Ker smo se že namenili v deželo »down under«, do katere pa traja pot kar celih trideset ur, smo si omislili tudi nekaj dnevni izlet v avstralsko puščavo z osrednjo zanimivostjo – sveta gora Aboridžinov Uluru (angl. Ayers Rock). Že nekaj mesecev pred odhodom smo si pričeli urejati letalske vozovnice in rezervacije prenočišč preko ene izmed turističnih agencij. Ker smo večkrat spremenili datum in trajanje našega izleta na ozemlje Aboridžinov, smo zadnji dan pred poletom, ko smo prejeli potrdila o rezervaciji hotelov v turistični agenciji, ugotovili, da se nam ne ujemajo letalske vozovnice z rezervacijami prenočišč. Čeprav nam je vodja agencije zagotovil, da bo takoj posredoval spremembe hotelom, v katerih smo že imeli rezervirane sobe, vendar pa po napačnih datumih, nas to ni pomirilo, in je vsaj pri nekaterih med nami povzročilo stres. Nastalo stanje smo ocenili kot nevarno in se v mislih že videli, kako prenočujemo skupaj z domorodci pod kakšnim puščavskim drevesom pri minus pet stopinj Celzija. Stres je pri nas, čeprav pri vsakem z različno intenzivnostjo, povzročil neugodne reakcije, ki so se izrazile v obliki strahu, nemirnega sna in drugih psihičnih težavah.

Naslednji primer pojava stresa bomo predstavili z zgodbo iz zen budizma: Mnogo učencev se je učilo meditacije, metode za obvladovanje stresa in vzpostavljanja stika s svojim notranjim jazom, pri učitelju zen budizma Sengaiju. Eden od njih se je težko prilagajal strogim pravilom, ki jih je potrebno upoštevati v samostanu. Ponoči, ko je v spalnici zavladala tišina, se je pogosto odtihotapil iz samostana, preskočil zid, ki je obkrožal dvorišče, in odšel v mesto na zabavo. Sengai je neke noči, ko je pogledal v spalnico učencev, da bi preveril, ali v njej vlada tišina, ugotovil, da ta učenec manjka. Ob visokem zidu, ki ga je preskočil neubogljivi učenec, je našel visok stol, ki je temu pomagal pri njegovem podvigu. Sengai je umaknil stol in se postavil na njegovo mesto. Ko se je učenec vrnil, je, ne da bi vedel, da stola ni več na njegovem mestu, postavil svoje noge na učiteljevo glavo in z nje skočil na zemljo. Ko je  videl, kaj je storil, se je učenec močno prestrašil. Razbijati mu je pričelo srce, roke so mu drhtele in čelo mu je oblil hladen pot. Sengai pa mu ni očital njegovega prestopka, niti ga ni kaznoval, temveč mu je z mirnim glasom namenil tale nasvet: »Zgodaj zjutraj je zelo mrzlo. Pazi, da se ne prehladiš«.

Če analiziramo našo zgodbo, lahko ugotovimo, da je učenec, ki je kršil pravila samostana, doživel stres, ko je bil zasačen pri svojem početju. Stres se je pri njem pojavil, ker je bilo odkrito, da ni izpolnjeval zahtev, ki jih je za učence določal samostanski red. Podobno, s stresom, bi se lahko odzval na opisano situacijo tudi učitelj zena Sengai. Ta bi se lahko prestrašil, ko je ugotovil, da enega od učencev ni v samostanu, ali pa se razjezil, ko je tega zasačil po njegovem nočnem izletu. Ker pa je Sengai poučeval učence meditacijo in to metodo tudi sam redno izvajal, se stres pri njem ni pojavil. Poleg tega se stres, kot smo omenili že v prejšnjem primeru, pri eni osebi pojavi, pri drugi pa ne, kot odziv na isti stresor. V kakšni meri se le-ta pojavi pri posamezni osebi pa je odvisno od tega, kako je ta oseba zaznala isti stresor.

Stres smo že opredelili kot posledico interakcije med posameznikom in okoljem. V naslednjem prispevku bomo pozornost usmerili na stresorje v okolju. Nekateri se nahajajo v materijalnem, pretežni del pa v psihološkem okolju.