Individualne razlike in stres
Nekateri ljudje so uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se na nje odzivajo z večjo stopnjo stresa. Kaj pa določa razlikovanje ljudi glede na njihovo sposobnost za obvladovanje stresa? Pri iskanju odgovora si lahko pomagamo z razlago teh dimenzij:
1. individualna samo-percepcija in moč,
2. mesto nadzora,
3. tip A/B vedenjska vzorca in
4. fleksibilnost/togost.
Individualna samo-percepcija in moč: Pozitivna ali negativna zaznava samega sebe krepi ali manjša uspešnost človeka pri obvladovanju stresnih življenjskih dogodkov. Ena izmed pomembnejših sestavin samo-percepcije je samospoštovanje, ki se nanaša na dobro ali slabo mnenje o samem sebi. Samospoštovanje človeka vpliva na način, kako se ta odziva na stres. Koncept moči pa je nekoliko kompleksnejši kot samospoštovanje. »Močne« osebnosti se ponašajo z nadzorom nad svojim življenjem, poznajo svoje osebne vrednote in cilje, zaupajo v svoje sposobnosti ter so bolj usmerjene k izzivom in pripravljene tvegati. Močne osebnosti se lažje soočajo s stresom kot tiste, ki jih ne moremo označiti kot močne.

Mesto obvladovanja: Nekateri ljudje so prepričani, da si sami »krojijo« usodo, drugi pa menijo, da je vse, kar se jim dogaja v življenju, odvisno od sreče ali naključja. Mesto obvladovanja je v prvem primeru notranje, v drugem pa zunanje. Ljudje, ki imajo notranje mesto obvladovanja, se soočajo s stresom na drugačen način, kot tisti z zunanjim mestom obvladovanja. Prvi so takrat, ko zaznajo stresor, prepričani, da lahko sami v veliki meri vplivajo na pojav stresa v njih samih in na posledice, ki jih bodo stresne okoliščine na njih zapustile. Zato si prizadevajo prevzeti nadzor nad dogodki. Drugi pa se v primeru stresne situacije tej bolj prepustijo in jo pasivno sprejemajo.

Tipa A in B vedenjskega vzorca: Dva zdravnika kardiologa, Friedman in Rosenman, sta pri raziskavi o vplivu stresa na srce razdelila ljudi na osebnostni tip A in tip B. Ljudje tipa A bodo po njunih ugotovitvah trikrat bolj verjetno doživeli kap ali srčni napad kot tisti iz skupine B, pa čeprav bodo opravljali enako vrsto dela in živeli v podobnih okoliščinah. Kakšne pa so osebnostne lastnosti ljudi tipa A in tipa B? V tabeli 1 so prikazane pomembnejše med njimi.
|
Tip A |
Tip B |
|
Zelo tekmovalen. |
Ni tekmovalen pri delu ali pri igri. |
|
Močna, učinkovita osebnost. |
Stvari se loti počasi. |
|
Vse opravi hitro. |
Vsako stvar opravi metodično in počasi. |
|
Želi si javno priznanje za svoj trud. |
Nima želje po javnem priznanju. |
|
Prizadeva si napredovati pri delu ali v družbi. |
Zadovoljen je s sedanjim položajem pri delu in v družbi. |
|
Ljudje ali dogodki ga lahko hitro razjezijo. |
Ne razjezi se hitro. |
|
Počuti se nemirno, kadar ni aktiven. |
Rad ima obdobja brezdelja. |
|
Govori hitro. |
Govori počasi. |
|
Prizadeva si opravljati več stvari istočasno. |
Bolj je zadovoljen, če lahko opravlja samo eno stvar v določenem času. |
|
Hodi in je hitro. |
Hodi in je počasi. |
|
Občuti nestrpnost pri vsaki zamudi. |
Ne občuti vznemirjenja in je potrpežljiv pri zamudah. |
|
Zelo se zaveda časa – vsakič hrupno proslavi dokončanje naloge ob roku. |
Ne zaveda se časa – ne drži se rokov. |
|
Vedno prispe pravočasno. |
Pogosto zamuja. |
|
Ima napete mišice na obrazu in pogosto stiska pesti. |
Ima sproščene mišice na obrazu in ne stiska pesti. |
Tabela 1: Značilnosti ljudi tipa A in tipa B

Fleksibilnost in togost: Ljudje, ki jih je mogoče označiti kot fleksibilne osebnosti, ne zaznavajo enako stresorjev kot tisti s togo osebnostjo. Tudi odziv na stres je pri enih in drugih različen. Za fleksibilne osebnosti je značilno, da se lažje prilagajajo spremembam, imajo manj miselnih pregrad ter so bolj odprti in dovzetni za občutke drugih ljudi. Glavni izvori stresa so za fleksibilne osebnosti preobremenjenost vloge in konflikt vloge v delovnem okolju. Toge osebnosti imajo bolj dogmatičen pristop k življenju in so bolj zaprte ter manj dovzetne za želje, potrebe in občutke drugih ljudi. Za toge osebnosti je značilno, da se pogosto odzivajo na stresorje tako, da vlagajo več energije v svoje delo. Več časa posvetijo delu, zanemarijo pa druge vidike svojega življenja.

