Veliko dejavnikov zunaj delovnega okolja povzroča pri človeku stres. Mnoge med njimi lahko uvrstimo v dve skupini: stresni življenjski dogodki in napori dnevnega življenja. V tem prispevku bomo predstavili prvo, v naslednjem pa drugo skupino dejavnikov. V prispevkih, ki bodo sledili, pa bomo seveda preučili tudi tiste dejavnike, ki povzročajo stres pri človeku v delovnem okolju.

Stresni življenjski dogodki

Čeprav morda nekdo živi resnično »čarobno« življenje, bo verjetno doživel tudi kakšen travmatičen dogodek ali spremembo, na primer, smrt partnerja, razvezo zakonske zveze, poškodbo otroka, nezaželeno nosečnost ali upokojitev. Kakšne so posledice takšnih dogodkov pri človeku? Odgovor na to vprašanje so najprej preučevali psihologi, ki so se dogovorili z večjo skupino ljudi, da naj dodelijo poljubno število točk (od 1 do 100) različnim življenjskim dogodkom in pri tem upoštevajo, kako dolgo so potrebovali, da so v sebi znova vzpostavili ravnovesje po posameznem dogodku.

Nekatere vrednosti, ki so bile dodeljene različnim stresnim življenjskim dogodkom, so prikazane v tabeli. Večje število točk je pripisano resnim dogodkom, kot so na primer smrt partnerja, razveza ali obsodba na zapor. Posledice pridobitve visokega števila takšnih stresnih točk so za človeka dramatične. Če posameznik v krajšem časovnem razdobju doživi dogodke, ki jim je mogoče skupno dodeliti večje število stresnih točk, se bo pri njem veliko bolj verjetno pojavila bolezen kot odziv na stres v naslednjih nekaj mesecih, kot pri tistih, ki so bili pod manjšim stresom in so pridobili manjše število takšnih točk.

Tabela: Stresnost različnih življenjskih dogodkov

Prikažimo na primeru Danice, znanke iz soseščine, kakšne posledice so pustili pri njej težavni dogodki, ki so si sledili v nekaj mesecih. Danica je poročena, stara nekaj čez 30 let, z dvema majhnima otrokoma. Kmalu po rojstvu drugega, je šlo podjetje, v katerem je bila zaposlena, v stečaj in ostala je brez zaposlitve. Mož Drago, ki je samostojen obrtnik, se ji je čedalje bolj odtujeval in ponoči je pogosto izostajal od doma. Stres zaradi vseh omenjenih dogodkov (rojstvo otroka, izguba zaposlitve, strah pred tem, da bi njen zakon razpadel, skrb za prihodnost) je v njej povzročil takšno psihično stanje, da si je poskusila vzeti življenje.

Napori vsakdanjega življenja

Travmatični življenjski dogodki, ki smo jih opisali v prejšnjem razdelku, so zelo stresni za človeka, k sreči pa so precej redki. Mnogo ljudi jih ne doživi nekaj let ali pa celo desetletij zapovrstjo. To pa ne pomeni, da ti ljudje živijo povsem mirno.

Vsak človek se dan za dnem srečuje s številnimi manjšimi vznemirjenji. Ta so sicer majhne intenzivnosti, so pa zato pogosta. Imenujemo jih lahko vsakdanji napori in pojavljajo se na različnih področjih življenja. To so na primer:

-    napori v gospodinjstvu (nakupovanje, priprava kosila),

-    napori časovnega pritiska (preveč opravil v kratkem časovnem razdobju),

-    finančni napori (skrb za posedovanjem denarja) in

-    napori starševstva (pomoč pri učenju, vzgoja otrok).

Vsi ti napori, ki so značilni za človekovo življenje, so tudi pomemben izvor stresa. Čim več jih je, tem več stresa povzročajo. Visoka raven stresa pri človeku pa lahko neugodno vpliva na njegovo zdravstveno stanje in na druge vidike njegovega življenja. Nedvomno so lahko že majhni vsakdanji napori zelo pomembni in jih zato ne bi smeli zanemariti.

Predstavimo primer Mete, ki je uspešna ženska in zelo obremenjena ne delovnem mestu. Ko prihaja  pozno popoldan domov, se loti gospodinjstva in pomaga otrokoma pri nalogah in učenju. Meta zvečer pogosto ne more zaspati brez uspavalne tablete, sredi noči se prebuja prepotena in brez sape, z dušečim občutkom, da ne zmore vsakdanjega življenja.