Proti cilju

»Pred našimi začudenimi očmi

se podoba vesolja spremeni;

to, kar nam na koncu neba

s prstom kaže Uranija, niso več negibne

gmote, ki se tiho premikajo

skozi večno noč: življenje, neizmerno,

večno, univerzalno življenje

se na valovih harmonije

pretaka vse do nedosegljivih obzorij

neskončnosti, ki se zmeraj znova izmika!

Kako čudoviti izidi!

Kako razkošno lepoto lahko opazujemo!

In po kako veličastnih poteh

se lahko sprehajamo!

Kakšno vrsto podob lahko občudujemo

v teh plemenitih in miroljubnih zmagah

človeškega uma – najbolj blestečih tudi zato,

ker niso terjale ne krvi ne solza in nam

omogočajo življenje ob spoznanju Resnice,

v opazovanju Lepote!«

                                                                       Camille Flammarion (1925)